Flow ob meji in cik-cak domov

31. 10. 2017 - Na seznamu klasičnih tur v Karavankah domuje tudi krožna pot z začetkom in zaključkov v soteski Belce. Priznam, da se gozdna cesta skozi sotesko res malo vleče, vendar pa smo nagrajeni s čudovitimi razgledi in mirom. Neobljudenost je žal najbrž kriva tudi za nevzdrževanje prečke, ki pelje pod Kresiščem in Črnim vrhom. Ne samo da se med borovci ne da voziti, mestoma je kolo že težko preriniti skozi. Kakšna delovna akcija ne bi škodila. Nadaljevanje ob meji je bili po pričakovanjih, torej odlično in vredno vzpona. Spust, z neštetimi ostrimi ovinki, je od nas pobral še zadnje atome moči, ravno toliko je še ostalo, da smo pospavili kolesa in nahrbtnike ter se odpeljali do Aljaževega hrama na pijačo. Super izkoriščen dan, tura odkljukana, naslednjič vzamemo s seboj žage :)

Notranjski krog ob pivških jezerih

16. 10. 2017 - Tomaž me je povabil, da pridem pogledat, kako in kje se vodi na Notranjskem. Nisem bil razočaran. Tomaž, Sandi in Ožbej so nas peljali po dolinah in gričih od Postojne do Pivke in nazaj po čudoviti naravi ob jezerih (ki jih večinoma ni bilo). Pač, lokalni smisel za humor ;) Doživetje, ki me je spomnilo, da je kolesarjenje tudi potovanje, brez skrajnosti, stalno v coni udobja. In v dobri družbi. Notranjska, še se vidimo!

Petelinjsko jezero

Ojstrc (Hochobir) v jesenskih tonih

14. 10. 2017 - Sončna oktoberska sobota je bila kot nalašč za izvedbo kakšne konkretnejše celodnevne ture in Obir v zlatorjavih jesenskih barvah ni razočaral. Peterica nas je za vzpon izbrala enostavnejšo asfaltno cesto do Kapelske koče (Eisenkappel Hütte), od tam naprej pa po naravni podlagi do vrha. Kljub temu, da nas je v delu nad kočo čakalo nekaj porivanja in nošenja kolesa, je Obir eden od kolesarjem najlažje dostopnih dvatisočakov. Med potjo proti vrhu smo bili deležni kar nekaj vzpodbudnih komentarjev, med drugim tudi vprašanj, če uporabljamo e-kolesa :) Spust je eden najlepših in dolg vzpon so bili s kilometri gozdnih stez večkrat poplačan.

Dovška baba

20. 7. 2017 - Prvotni plan je bil da bi šli na Obir. Pa so vremenarji napovedali neke nevihte tam okoli in tako sva se z Nenadom v zadnjem trenutku odločila da vseeno greva, ampak na Dovško Babo. Zaradi vročine sva jo ob šestih mahnila proti izhodišču in v prijetni senci 2 uri brcala do koče na Dovški rožci. Ker je Nenada malce bolela tetiva, ni mogel nositi/porivati konjička do vrha (Dovška Baba), tako da sem to mučno dejanje opravil sam, rzgledi z vrha pa so poplačali trud:) Ko sem se vrnil do koče sva jo mahnila do sedla mlince in v dolino. Spust je luštn (z izjemo par težkih detajlov), tako da sva res uživala. Moja malenkost se je vmes še "pofočkala", v dolini sva se osvežila in regenerirala ter nato mahnila domov.

Monte Malvuerich

8. 7. 2017 - Prejšnji vikend smo obiskali zahodne sosede in si privoščili eno legalno turo. Napovedana je bila vročina, zato smo se kar zgodaj zbrali v Pontebbi in zagrizli v klanec v smeri Nasfelda. Ne daleč od meje še parkrat obrnemo pedala, potem za pol ure naložimo kolo na rame in jo po poti 433 mahnemo na sedlo. Po počitku (in štajerski okrepitvi ekipe) sledi relativno kratka, a zelo fotogenična mulatjera, ki je bila pravzaprav povod za turo - https://www.youtube.com/watch?v=TvsjfspoC5Y. Najlepši del spusta sledi po poti 433a, vmes vprašamo za pot, peljemo mimo odcepa zadnje single, trmasto porivamo nazaj in že smo na cilju. Tura je odlično uspela! Sodelovalo je tudi vreme, ploha je počakala, da smo v roke dobili pivo :)

 

Seznam vseh utrinkov »

 

 

 

Spletno mesto za boljše delovanje uporablja piškotke.
Ti piškotki ne posegajo v vašo zasebnost. Več ...
>Strinjam se